Autoworld, Bruslej

12. januarja, 2025

Včeraj sem imela čast podeliti nagrado “FIVA-TICCIH priznanje za ohranitev avtomobilske industrijske dediščine” muzeju Autoworld v Bruslju. FIVA (Kulturna komisija) in TICCIH sta ustvarili to prestižno mednarodno nagrado z namenom spodbujanja ohranjanja industrijske dediščine povezane kakorkoli z avtomobilsko sceno. Ta skupna pobuda je zaživela leta 2023 in lani je bila nagrada prvič podeljena, in to Motorworldu v Nemčiji.

Danes predstavlja nagrada priznanje Autoworldu za njegov neomajen prispevek k ohranjanju zgodovinskega pomena in kulturne industrijske dediščine ter tako spodbuja družbeni napredek, saj navdihuje prihodnje generacije, da stremijo k inovacijam in odličnosti, ob tem pa spoštujejo in se učijo iz preteklosti. Nagrade so bili izjemno veseli, saj so dobili potrditev, da delajo v pravi smeri.

Autoworld  je namreč nastanjen v impresivni zgradbi, ki je prestala preizkus časa in je že več kot stoletje simbol avtomobilistične dediščine in arhitekturne odličnosti. Nahaja se v znamenitem parku Cinquantenaire v Bruslju, ta muzej pa ponuja obsežno pripoved o razvoju avtomobilov, od prvih modelov do najnovejših, ki napovedujejo prihodnost.

Zgodba o Autworldu se začne že konec 19. stoletja, natančneje leta 1888 kot del Velike mednarodne razstave znanosti in industrije. Zgradbo je zasnoval arhitekt Gédéon Bordiau kot velik kovinski paviljon za razstave industrije in strojev. Paviljon se je nahajal se je za palačo Cinquantenaire, velikim arhitekturnim projektom, zgrajenim za nacionalno razstavo leta 1880, s katero so obeležili Bruseljčani 50. obletnico neodvisnosti Belgije.

Originalna zgradba, znana kot Mednarodni paviljon za stroje, je bila večkrat povečana, da bi sprejela večje in boljše eksponate. V dolžino je merila kar 340 metrov. Čez čas je zgradba doživela številne spremembe, ki so izboljšale njeno funkcionalnost; najbolj znana je bila leta 1908, ko je francoski arhitekt Charles Girault dodal elegantni portiko. Zgradba je še naprej služila številnim namenom, gostila je kmetijske in industrijske razstave, vse do leta 1986, ko je postala dom za Autoworld. Od leta 1902  je bila v tem paviljonu vsako leto organizirana razstava koles in avtomobilov.

Več kot le muzej, je Autoworld danes spomenik zgodovini avtomobila. Z zbirko več kot 250 vozil muzej zajema celotno zgodovino motoristike, od najzgodnejših modelov iz konca 19. stoletja do futurističnih oblik, ki nakazujejo prihodnost. Razstava vključuje avtomobile, motocikle in tovornjake, s posebnim poudarkom na zgodovinskem pomenu Belgije v zgodnjih fazah avtomobilske industrije, z blagovnimi znamkami, kot sta Minerva, FN in Impéria.

Muzej je razdeljen na tematske sklope, pri čemer vsak od sklopov pripoveduje svojo zgodbo avtomobilske zgodovine. Del razstave je tako namenjen vozilom, povezanim s športom in tekmovanji, drugi pa se osredotoča na avtomobile, ki so bili v lasti belgijske kraljeve družine. Poleg tega obstaja posebno področje, posvečeno mikro avtomobilom, vozilom iz stripov, kot je npr. Tintin, itd. Segment “Belgija v Autworldu” je posvečen dolgi avtomobilski zgodovini države in pomembnemu prispevku Belgije v zgodnjih fazah industrije.

Najbolj izstopajoče pri Autworldu je verjetno spreminjajoči se program razstav, ki ohranja muzej zanimiv za obiskovalce vseh starosti in narodnosti, ob tem pa tistim, ki so že obiskali, ponuja nov razlog za vrnitev. Medtem ko stalna razstava o zgodovini belgijske motoristike ostaja nespremenjena, se preostale razstave spreminjajo vsaka dva meseca, saj jih imenujejo “pop-up” razstave. To zagotavlja, da obiskovalci skozi leto izkusijo nove teme in lahko preučijo vse vidike avtomobilske kulture. Pod vodstvom vodje muzeologije Lea Van Hooricka ta spreminjajoči se razstavni program poteka kot ura; v vsakem razstavi je veliko pozornosti namenjene podrobnostim.

Kot novinar in zgodovinar, specializiran za zgodovino belgijskih avtomobilov, je Van Hoorick skozi svojo kariero dokumentiral in promoviral zgodbe o teh ikoničnih vozilih. Sodeloval je pri številnih publikacijah in razstavah, svoje strokovno znanje pa je predstavil skozi skrbno strukturirane predstavitve v muzeju. Poleg tega je deloval kot sodnik na nekaterih najbolj prestižnih mednarodnih konkurzih, kot je Zoute Grand Prix v Belgiji, kar kaže na njegov globok povezani z avtomobilističnim svetom.

Trenutno lahko obiščete razstavo “110 let Maseratija”, kjer večina avtomobilov prihaja iz zasebne zbirke gospoda Orsija.

Avtomobili, ki so na ogled v Autworldu, so brez dvoma impresivni; vendar pa ni nič manj impresivna zgradba, ki jih gosti.

Ko sem obiskala muzej, sem imel srečo, da sem srečala profesorja Hermana De Crooja, neomajnega promotorja muzeja. De Croo, belgijski politik in nekdanji minister za infrastrukturo, je že več kot 35 let častni predsednik Autworlda. Imel je ključno vlogo pri oživljanju muzeja in je veliko prispeval k obnovitvenim delom, ki so ohranila veličino zgradbe.

De Croo je delil z menoj nekaj fascinantnih vpogledov v zgodovinski kontekst zgradb Cinquantenaire in natančno obnovitveno delo, ki ga je ta prešla in še poteka. Kompleks Cinquantenaire (dve veliki osrednji ladji iz kovinske konstrukcije, ki ju povezuje slavolok v en sam ogromen kompleks) je bil izjemen dosežek belgijske industrijske arhitekture devetnajstega stoletja. Južni paviljon, v katerem se nahaja Autoworld, je bil večkrat obnovljen, pri tem pa so se trudili doseči ravnotežje med zgodovinsko natančnostjo in sodobnimi potrebami. Na primer, ogrevalni sistem v zgradbi vključuje sodoben in učinkovit sistem talnega ogrevanja; nadaljnja obnovitvena dela na zunanjih fasadah bodo izvedena leta 2026 s podporo vlade. Ko so ga prevzeli, je bila stavba v zelo slabem stanju; od druge svetovne vojne naprej je počasi pripadala. Na strehi je nastala velika luknja, v sami notranjosti pa so našli še nešteto število bonov za hrano, ki so jih delili med drugo svetovno vojno. 

Prestižne oblikovalske značilnosti, kot so ogromni dorski stebri pred vhodom, ustvarjajo veličasten dostop do muzeja. Znotraj je velik odprt prostor, osvetljen z naravno svetlobo, ki pronica skozi neprekinjeno stekleno svetlobno streho, ki teče skozi celotno dolžino dvorane. Strešna konstrukcija dvorane je imela razpon 48 metrov, kar je bilo izjemno za tisti čas, in zato je bila stavba lep simbol za belgijsko cvetočo industrijo jekla in stekla. Sodobna izboljšanja (kot npr. talno gretje) se prepletajo z zgodovinskim šarmom strukture, kar zagotavlja idealen okvir za fantastično zbirko, ki jo je Autoworld sestavil.

Autoworld je muzej, ki praznuje pretekle uspehe, hkrati pa gleda v prihodnost. Njegove spreminjajoče se razstave, skupaj z zavezanostjo k ohranjanju belgijske avtomobilske dediščine, zagotavljajo njegovo mesto v kulturnem prostoru države. Zgradba sama po sebi, z vznemirljivo zgodovino in edinstveno arhitekturo, je izvrsten primer učinkovitosti ohranjanja dediščine in umetniškega napredka.

Za posameznike, ki jih zanima zgodovinski razvoj avtomobila, ali za tiste, ki želijo odkriti eno izmed najbolj značilnih mest Bruslja, Autoworld ponuja edinstveno in privlačno izkušnjo. Ne glede na to, ali si podrobno ogledate vozila ali občudujete arhitekturno eleganco prostora, obisk Autworlda predstavlja nepozabno popotovanje skozi zgodovino.

foto: Benjamin Brolet (Autoworld)