Avtomobilček Mopi

30. marca, 2022

V Avto Moto reviji, ki jo je izdajala Avto – Moto Zveza Slovenije, september 1959, so zapisali »Po ljubljanskih ulicah se premika sprevod malih avtomobilčkov, v njih pa samozavestno sede pionirji. Ljubljančani začudeno ogledujejo to povorko, ki je usmerjena proti Gospodarskem razstavišču. Tako majhni avtomobili, pa s pravim bencinskim motorjem. Marsikomu to ni šlo v glavo.«  

Avtomobilček MOPI je bil razvit v sodelovanju s SAP Ljubljana in Tomosom med leti 1958 in 1963 zaradi prometne in tehnične vzgoje. Izdelovali so ga za takratne pionirske prometne krožke. Prvi prototip so sestavili v tovarni TOMOS in leta 1957 ga je preizkusil takratni inž. Hinko Čerič. To pa je bil tudi eden od poglavitnih razlogov, zakaj so v Muzeju motociklov Grom poskrbeli za natančno obnovo tega majhnega dragulja, enega redkih še preživelih.

Nekdanje avtobusno podjetje SAP (Slovenski Avtobusni Prevoznik) Ljubljana je ob koncu 50-ih let 20. stoletja poleg avtobusov izdelovalo tudi avtomobilske karoserije na osnovi šasij različnih vozil. Šasije si je podjetje sposojalo od proizvajalcev kot so bili FAP (Fabrika automobila Priboj iz Srbije) in TAM iz Maribor, ali pa od italijanskega OM (Officine Milano) ali madžarskega Czepel ter drugih.  V podjetju so sprejemali tudi naročila za izdelavo drugih nadgradenj, od gasilskih in reševalnih vozil, pa vse do potujočih kinematografov. Leta 1977 je SAP Ljubljana povezal s podjetjem Viator (prej »Ljubljana-Transport«) in nastalo je podjetje s skupnim imenom SOZD SAP-VIATOR, v okviru katerega je že delovala delovna organizacija Mestni potniški promet, danes poznana kot LPP.

Tako se je me bogatim asortimentom avtomobilskih izdelkov, ki so jih ob koncu petdesetih let 20. stoletja razvili v SAP Ljubljana, znašla tudi pobuda Avto-moto zveze Slovenije, da naj skonstruirajo majhen delujoč avtomobilček, ki bo služil pouku o prometni varnosti. Poimenovali so ga MOPI (moped pionir) in uporabili so ga v sklopu svojih društev za uvajanje takratne mladine v vedno gostejši promet na cestah in za namene pionirskih prometnih krožkov po šolah.

AMZS je bila sicer ustanovljena ne dolgo poprej (1948 je deset avto-moto društev s 1.850 člani ustanovilo Avto-moto zvezo Slovenije) in vse od začetka so njene naloge skrb za varnost v prometu, skrb za čistost okolja in druga pomembna sporočila, ki so vezana na prometno kulturo. Avto moto društva iz cele Slovenije, včlanjena v AMZS, so tako neposredno skrbela za ozaveščanje o varnosti v cestnem prometu, kakor so le mogla. Največ pozornosti so seveda namenjala najmlajšim generacijam, saj so se zavedali, da morajo podučiti mladino čimprej o nevarnostih prometa na domačih cestah.

Avto-moto društvo Ljubljana, kot eno od društev AMZS, javnosti predstavilo konec septembra leta 1959 ob otvoritvi Prometnega parka, ki so ga zgradili ob ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, avtomobilček MOPI.

Na dan otvoritve parka, 27.9.1959, je po uvodnem govoru Zorana Lapajna in majorja Andreja Šturma, vrvico prerezal dr. Štefan Šoba, predsednik ObLO Ljubljana – Center in tako predal park v varstvo mladim, torej tistim, katerim park je je namenjen in njihovim instruktorjem.

Prometni park, ki je bil prvi tovrstni park v takratni Jugoslaviji, je bil opremljen z miniaturnimi cestami in pravo signalizacijo, za katero je poskrbela Iskra iz Kranja. Ob opravljeni praksi so vsi tisti pionirji, ki so opravili »izpit«, dobili posebno značko Avto Moto zveze Jugoslavije, ki je predstavljala neke vrste vozniško dovoljenje oz legitimacijo za vožnjo, kot so temu takrat rekli.  Vsaka značka (zlata, srebrna in bronasta) je predstavljala težavnost opravljenega izpita.

Mesec dni kasneje, oktobra 1959, še poroča revija Avto-Moto, da se «od pionirjev zahteva precejšnje prometno znanje, preden lahko sedejo za volan pionirskega avtomobila. Poznati morajo prometne predpise in motoroznanstvo, kar dokažejo s teoretičnim izpitom pred komisijo Avto-moto društva. Za uspešno opravljen teoretični izpit dobijo pionirji pionirsko prometno značko… To pionirsko značko ima doslej le nekaj deset pionirjev v Jugoslaviji, predvsem tisti, ki so pred nedavnim položili izpite prometne izpite pri Avto-moto društvu Ljubljana.« Oktobra 1959 so bili namreč zopet izpiti, in izpitniki so bili na pravi preizkušnji, kako se bodo odrezali. Značke za opravljen izpit so nestrpno pričakovali in ko so razglasili rezultate, so pionirji, ki so uspešno opravili, jih bili bolj veseli kot »če bi dobili celo vrsto petic v šoli«.

Istočasno so seveda tudi druga avto- moto društva po Sloveniji ustanavljala kolesarske in avtomobilske krožke po šolah, kjer so uporabljali podobna vozila in učili o prometni varnosti. Dva hranijo celo v Tehniškem muzeju Slovenije na Vrhniki (avtomobilček iz OŠ Vrhnika z vgrajenim motorjem 50 ccm »JAP« in avtomobilček iz OŠ Križe).

Po II. svetovni vojni je namreč prišlo do kar nekaj sprememb v prometnem režimu in sami številčnosti vozil na cestah, zato so v letu 1954 na tedanjem Državnem sekretariatu za notranje zadeve LRS v okviru prometne policije začeli s prometno preventivno dejavnostjo. Ustanovljen je bil poseben Referat za varnost in vzgojo v cestnem prometu. Delo je potekalo predvsem po šolah  in Avto moto društvih. Organi­zirana so bila predavanja in prvi šolski krožki Pionirjev – prometnih miličnikov, ki so pod nadzo­rom tedanjih miličnikov usmerjali promet, spremlja­li otroke in starejše ob prehodih čez cesto, pa tudi kaznovali nedisciplinirane udeležence v prometu.

Da bi prizadevanja za prometno varnost še okrepi­li, so v letu 1958 ukinili referat in ustanovili Republiški koordinacijski Odbor za vzgojo in varnost v cestnem prometu, že v letu 1959 je ta odbor organiziral veliko javnih predavanj z diapozitivi in kratkimi filmi, vključila pa so se že tudi javna občila. V letu 1960 ustanovljena Republiška Komisija za vzgojo in varnost v cest­nem prometu pri tedanjem Državnem sekretariatu za notranje zadeve, kot strokovni organ. Komisija je delovala v treh podkomisijah: za vzgojo v šolah, za organizacijo akcij in pripravo gradiva ter za usklajevanje dela članov komisij, podkomisij in občinskih organov. V nadaljnjih letih je Komisija posvetila največ dela pripravam gradiva, snemanju prometno vzgojnih filmov, akcijam in vzgoji v šolah, seveda pa tudi organizaciji občinskih organov za prometno vzgojo. (vir: AVP)

Projekt, ki ga je Slovenska veteranska avto-moto zveza z Muzejem motociklov Grom pripravljala kar dve leti, je končno dočakal predstavitev javnosti, in to 25.11.2021 ob 14.00 uri v Galeriji Štern (Tržaška 82, Ljubljana). Na dan otvoritve se je zbrala lepa množica cenjenih gostov in tako slavnostno odprla razstav o, ki je potekala vse do konca februarja 2022. Med gosti so bili g. Branko Šumenjak, član državnega sveta, Stevo Vujić, častni član SVAMZ, člani odborov SVAMZ ter novinarji.