Potovanje V Spoznanje Človeškega Bivanja

16. junija, 2021

Zdenko Globočnik sem spoznala tako, da me je kontaktirala glede članske izkaznice za našo zvezo SVAMZ. Ker seveda nisem takoj odreagirala na elektronsko sporočilo, me je poklicala in kar naenkrat sva se  znašli v pogovoru o njenem potovanju z moževim BMW-jem R80 G/S, izzivih v življenju, spoznanju, da gre živeti dan za dnem in to na polno. Ker je bilo enostavno preveč informacij, sem se odločila, da bo najbolje, če jo kar obiščem na Bledu, kjer ima trgovino s športnimi oblačili Vrh, katerih blagovno znamko je razvila sama.

Tako sva se srečali junija 2019 in ob kavici in čaju je stekel pogovor. Zdenka je neverjetna! Toliko pozitivne energije, da te kar vleče k njej. Govorila mi je o svojih atletskih podvigih, saj je med drugim bila leta 1975 na svetovnem prvenstvu v kajaku v Skopju enajsta, o alpinističnih turah, o tem kako dan začne in konča z jogo, ki jo tudi poučuje… In seveda o njenem norem potovanju na Nordkapp. Le to namreč ni bilo samo preizkušanje same sebe, ampak poglobljena pot v smisel življenja, človeškega bivanja in dojemanja narave, prebolevanja izgube moža, spoznanja, da je življenje potrebno živeti polno in drzno. Tako je leta 2014 v samo 13 dneh prevozila pot od Bleda do Nordkappa na moževem BMW R80 G/S in na poti spoznala ogromno zanimivih ljudi, ki so ji pomagali tako ali drugače ter jo presenetili v svojih dejanjih. Po povratku domov je svoja doživetja zapisala v knjigo z naslovom »Motor z zlato sledjo« (A motorbike with a golden trace), kjer gre predvsem za opis potovanja v samo sebe in ne toliko za klasični potopis, kjer bi nam želela predstaviti daljne dežele in njihove lepote.

V članku, ki ga je pripravila ga. Eva Senčar, in smo ga objavili v reviji Avto Motor Classic, piše da Zdenki »motor, ki mu 7 let po smrti moža, ki je bil njegov lastnik, dovoli, da postane osrednja figura njene osebne dinamike, da dobi nekakšno despotično moč, je kot oseba, ki je nenehno v ozadju monologov, s pomočjo dialoga z motorjem avtorica preigrava med jazom in nadjazom, če uporabimo Freudovo zasnovo. Navsezadnje, le kdo ni vpet v družbo in se vsake toliko ne spopada z notranjim konfliktom kot razkorakom primarnih nagonov in zahtev socializacije!?… Marsikaj se zgodi v samoti, ki pa ni nujno osamljenost. Ne­kateri tisto pristno bivanje s samim seboj imenujejo samost, ko je človek ločen od vsega bivajočega (po Sartru), da bi naj­prej raziskal samega sebe. Motoristki Zdenki Globočnik se je to iskanje smisla človekovega bivanja intenzivno razpiralo, ko je vozila proti Nordkappu, ko se je z njega vračala in ko se je zgodilo, da je v ospredje postavila svoj odnos do motorja. Ta ji odpira še nadaljnje vpoglede v sodobno človeško družbo, blaginje in odklone. Motor kot simbol moškosti, ki potemtakem stigmatizira ženske voznice, zanjo postaja na čase celo feministično orodje, a s primernimi strpnimi argumenti bi v bralcu znala povzročiti prikimavanje. »Motor je moderna in mlada ideja, spočeta pred 100 leti, prinesli so jo veliki časi industrijskega prodora in na njegovem pohodu ne zmanjka ne smotrov ne sredstev. Tako da je motorist dandanes privilegiran in ima pravico do tako posebnega privilegija. Moramo se učiti govoriti in pisati, moramo pa se učiti še voziti, ženske voziti nekaj večno moškega, kar motor je.«

Long distance rider, voznik na daljavo, ki zmore povleči zlato nit in za seboj pušča zlato sled ter mu občutek daljave postane življenjski kontinuum, je, kot se izrazi, »nekakšna resonanca, kot smisel, ki žene s sabo zapoznelo motivira­nost s sto podrobnostmi.« Zdenka ob odločitvi odpeljati z Bleda na Nordkapp in nazaj v le 13 dneh postane taka vo­znica. »Kako zelo sem bila razrvana, sem ugotavljala med vožnjo; od kilometra do kilometra me je nekaj hrabrilo, me krpalo, treznilo, dokler mi ni nazadnje povsem odleglo. Bolj kot vse drugo me je pritegnilo to, da znova čutim pod sabo svoj resni stroj. Nadvse strog in enakomerno brneč ni naka­zoval nikakršne aritmične težnje. Znova in znova sem mu prisluhnila, kako zelo uglašen je s svojo vibracijo, začutila sem, kako name prehaja njegov drget in odganja sence, ki so mi ležale na srcu in v razumu.«

…Razmišljanja o jogi v knjigi pogosto postavlja v ospredje presojanja lastne duševnosti, razvila je, kot zapiše, sposobnost, da iz svojega najglobljega čustva nare­di objekt, ga postavi predse, se mu prikloni, celo posmeje in zapiše. Ob priklonu in nasmehu je torej nastala knjiga Motor z zlato sledjo ter njena angleška različica A Motorbi­ke with a Golden Trace.«